Umetna inteligenca (UI) je hitro postala vsakdanji del našega življenja – od priporočil na družbenih omrežjih do poslovnih odločitev in celo pravosodja. A bolj kot postaja zmogljiva, bolj se soočamo z zaskrbljujočim vprašanjem: Kaj se zgodi, ko UI začne “noriti”?
V zadnjih mesecih smo priča nenavadnim, včasih celo bizarnim izpadom znanih modelov UI. Nekateri chatbot-i zvenijo kot teoristi zarote, drugi halucinirajo izmišljene vire, tretji pa brez opozorila začnejo podajati ideološko pristranske trditve.

Zakaj UI postane “nora”?
Čeprav govorimo o “norosti”, gre dejansko za tehnične anomalije, ki izhajajo iz:
- slabo uravnoteženih omejitev (prompt injection, filtracija),
- napačnih ali pristranskih učnih podatkov,
- kombinacije nestrukturiranega interneta in rigidne cenzure,
- pretirane optimizacije za “varnost”, ki lahko povzroči paradoksalno nepredvidljivo vedenje.
Ko UI ne razume pomena ali konteksta, ustvari odgovor, ki “zveni” logično, vendar je vsebinsko napačen – pojav, znan kot halucinacija.
Od Groka do ChatGPT: Primeri iz resničnosti
- Grok (xAI, Elon Musk) je v nekaterih primerih pričel navajati dezinformacije iz marginalnih forumov. To kaže, kako UI lahko replicira toksine iz interneta, če nadzor nad vhodnimi viri ni premišljen.
- ChatGPT in drugi LLM-ji so znani po tem, da lahko zablodijo v odgovorih, kadar vprašanja vključujejo dvoumnost, protislovje ali čustveno nabit jezik.
Tveganja za posameznike in organizacije
Nepredvidljivo vedenje AI lahko povzroči:
- finančne izgube (npr. avtomatizirane napačne odločitve),
- pravne težave (napačno svetovanje ali generiranje obtožujočih izjav),
- psihološki vpliv (uporabniki lahko verjamejo napačnim informacijam),
- ugledno škodo za podjetja, ki AI vgradijo v svoje storitve.
5 načinov, kako se zaščititi pred “noro” AI
1. Uporabi večplastno preverjanje (triangulacijo)
Vedno preveri trditve AI z več neodvisnimi viri. Če AI ponudi trditev brez vira – je to rdeča zastava.
2. Izogibaj se “prepameten” promptom
Uporabniki včasih uporabljajo trike, da “prelisičijo” AI. To lahko sproži nenamerne odzive. Bodimo jasni in neposredni.
3. Vzpostavi človeški nadzor
V kritičnih sistemih naj bo UI le asistent, ne pa končna avtoriteta. Ljudje morajo imeti možnost intervencije.
4. Prilagodi AI kontekstu
Uporabi AI, ki je trenirana za specifično domeno – npr. pravno, medicinsko ali tehnično. Generalni modeli pogosto halucinirajo na kompleksnih nišnih področjih.
5. Sledi incidentom in poročilom
Bodi pozoren na dokumentirane primere neprimernega vedenja AI. Organizacije naj zbirajo in delijo poročila o napakah ter odzivih sistemov.
Boljša AI ni nujno strožja, ampak pametnejša
Ironično, mnogi napačno menijo, da več filtrov in strožji nadzor pomeni varnejšo AI. V resnici je prevelik nadzor lahko destabilizator, saj povzroči zmedo v logiki modela. Potrebujemo uravnoteženo, pregledno in kontekstualno optimizirano umetno inteligenco.
Umetna inteligenca ni “zla” niti “nora” v klasičnem pomenu. A če jo napačno oblikujemo, učimo ali nadzorujemo – postane nepredvidljiva, halucinira ali celo deluje kontraproduktivno.
Odgovornost ne leži (še) na AI – ampak na nas. Čas je, da oblikujemo okolje, kjer bo UI koristna, preverjena in transparentna, namesto da postane digitalni Frankenstein.