V ZDA se odvija zanimiva tožba, ki bi lahko vplivala na način, kako podjetja po svetu obravnavajo “nevidne” minute delovnega časa. Skupina zaposlenih Bank of America je namreč vložila skupinsko tožbo, ker jim delodajalec ni plačeval časa, ki so ga porabili za zagon računalnikov in prijavo v sistem pred začetkom uradne izmene.
Ko zagon Windowsa postane pravno vprašanje
V tožbi, ki jo je vložila zaposlena Tava Martin, Bank of America obtožujejo, da naj bi stotine delavcev vsak dan porabile od 15 do 30 minut za vklop računalnika, prijavo v omrežje VPN, zagon notranjih aplikacij in preverjanje elektronske pošte – vse to še preden so lahko pritisnili “start” svoje plačane izmene.
Bank of America naj bi od zaposlenih zahtevala, da so “pripravljeni na klice” točno ob začetku izmene. V praksi pa to pomeni, da so morali biti v sistem že prijavljeni in imeti vse programe odprte – kar pa vzame čas. Te minute pa se, kot trdi tožba, niso nikoli štele kot del uradnega delovnega časa.
Minuta sem, minuta tja – a skupno več sto ur
Čeprav se zdi 15 minut zanemarljivih, so številke drugačne, ko jih pomnožimo. Če zaposleni vsak dan porabi četrt ure za prijavo in odjavo, to na letni ravni pomeni okoli 65 ur neplačanega dela – več kot teden dni redne službe.
Ker gre za tisoče zaposlenih, bi morebitna odškodnina lahko dosegla več milijonov dolarjev. Tožniki trdijo, da gre za sistematično prakso, ki se ponavlja v različnih oddelkih in krajih, kjer ima banka svoje klicne centre.
Kaj pravi zakon?
Ameriška zakonodaja o poštenih delovnih pogojih (Fair Labor Standards Act) določa, da morajo biti vse dejavnosti, ki so nujne za opravljanje dela, plačane. Leta 2008 je celo ameriško ministrstvo za delo pojasnilo, da čas zagona računalnika lahko šteje kot del “prve delovne aktivnosti” – če je to nujen pogoj za začetek dela.
Z drugimi besedami: če brez prijave v sistem ne moreš opravljati dela, bi moral biti tudi ta čas vključen v plačilo.
Bank of America se na tožbo za zdaj ni javno odzvala, vendar naj bi pripravljala pravno obrambo, po kateri naj bi zaposleni sami odgovarjali za pravočasno prijavo v sistem.
Širši problem sodobnega dela
Primer odpira zanimivo razpravo o meji med “delom” in “pripravo na delo”.
V dobi oddaljenega dela in digitalnih sistemov zaposleni pogosto izgubljajo čas pri prijavah, dvofaktorskih preverjanjih in ponovnih zagonih, medtem ko se ta čas formalno ne šteje kot delo.
Podobne tožbe so v ZDA že potekale proti podjetjem, kot so Amazon, Apple in AT&T, kjer so zaposleni trdili, da morajo opravljati neplačane pripravljalne naloge – od varnostnih pregledov do zaganjanja sistemov.
Bo zagon Windowsa postal plačljiv?
Če bo sodišče odločilo v korist zaposlenih, bi to lahko pomenilo precedens za celotno industrijo, ne samo za Bank of America. Delodajalci bi morali bolj natančno meriti, kdaj delo dejansko začne in kdaj se konča – tudi v digitalnem smislu.
Morda se torej približuje čas, ko bo tudi počasno zaganjanje Windowsa postalo finančno vprašanje.
Rene P 
Slovenian