V izjemnem in zgodovinskem koraku je nizozemska vlada prevzela nadzor nad podjetjem Nexperia, proizvajalcem polprevodnikov, ki je v lasti kitajske družbe Wingtech. Gre za enega najresnejših posegov evropske države v zasebno lastnino iz tujine, z neposrednimi posledicami za globalno verigo dobave čipov in odnose med Kitajsko ter Evropsko unijo.
Ko politika trči z industrijo čipov
Nizozemska ministrica za gospodarstvo Micky Adriaansens je aktivirala t. i. Goods Availability Act, zakon, ki državi omogoča intervencijo v podjetjih, kadar je ogrožena nacionalna varnost ali strateška infrastruktura.
V praksi to pomeni, da je vlada odstranila kitajskega direktorja Zhang Xuezhenga, zamrznila glasovalne pravice lastnika Wingtech in uvedla začasne upravnike, ki bodo skrbeli, da ključne tehnologije in proizvodne zmogljivosti ostanejo v Nizozemski.
Razlog? Po navedbah oblasti obstaja tveganje, da bi “tehnološko znanje in kritične zmogljivosti” lahko ušle iz Evrope v roke kitajskih oblasti — kar bi pomenilo izgubo strateške avtonomije.
Nexperia – podjetje s koreninami v Philipsu
Zgodba Nexperie se začne pri legendarnem Philipsu, kjer so pred desetletji razvijali prve tranzistorje in diode.
Kasneje je bil ta del podjetja odcepljen v NXP Semiconductors, nato pa leta 2018 prodan kitajskemu Wingtechu, ki je danes tesno povezan s kitajsko državno industrijsko politiko.
Od takrat je Nexperia postal pomemben dobavitelj komponent za avtomobilsko in telekomunikacijsko industrijo, tudi za evropske velikane, kot so BMW, Volkswagen in Stellantis.
Toda prav ta odvisnost je sedaj postala Ahilova peta Evrope.
Ameriški pritiski in evropska budnica
Po poročilih Financial Timesa in The Guardiana naj bi ZDA že več mesecev pritiskale na Nizozemsko, naj ukrepa proti kitajskemu vodstvu Nexperie, saj naj bi direktor Zhang predstavljal “varnostno tveganje”.
Američani so opozarjali, da bi Kitajska lahko uporabila evropske tovarne kot obvod za pridobivanje občutljivih tehnologij, ki so sicer predmet ameriških izvoznih omejitev.
To je del širše strategije, s katero zahodne države omejevanje kitajskega vpliva v visokotehnoloških sektorjih. Nizozemska, kjer ima sedež tudi ASML, proizvajalec najnaprednejših litografskih naprav na svetu, je s tem dejanjem jasno pokazala, da se pridružuje ameriški liniji.
Odziv Kitajske in grožnje s povračilnimi ukrepi
Kitajska vlada je ukrep označila za “neutemeljeno nacionalizacijo”, podjetje Wingtech pa je že napovedalo pravne postopke proti nizozemski državi.
V Pekingu so poudarili, da gre za “diskriminacijo kitajskih vlagateljev” in “politično motivirano odločitev”, ki bi lahko ogrozila nadaljnje naložbe v Evropi.
Medtem pa evropski proizvajalci avtomobilov bijejo drugo bitko – kako zagotoviti stabilne dobave čipov, če Nexperia, eden njihovih glavnih dobaviteljev, ostane pod začasno upravo.
Organizacija CLEPA, ki združuje evropske proizvajalce avtomobilskih delov, je opozorila, da lahko “vsaka daljša motnja v proizvodnji povzroči verižno reakcijo po celotni industriji”.
Evropa na prelomnici
Čeprav Nizozemska svoj ukrep uradno utemeljuje z “zaščito nacionalnih interesov”, mnogi analitiki v njem vidijo začetek nove faze evropske tehnološke suverenosti.
Evropa želi zmanjšati odvisnost od Kitajske in ZDA pri ključnih tehnologijah — čipi, baterije, umetna inteligenca.
Toda ta pot bo zahtevna, saj bo vsaka poteza, kot je ta, sprožila odziv iz Pekinga.
Zaseg Nexperie je zato več kot samo gospodarska zgodba. Je simbol premika v geopolitiki tehnologije, kjer Evropa prvič v zadnjem desetletju ne čaka, da nekdo drug odloči namesto nje.
🧩 Kaj sledi?
V naslednjih mesecih bo ključno, ali bo Nizozemska uspela obdržati proizvodnjo stabilno in hkrati preprečiti eskalacijo s Kitajsko.
Če se bo primer končal uspešno, bi lahko postal model za prihodnje evropske intervencije v strateških podjetjih, ki so pod tujim nadzorom.
Če pa ne — nas čaka nova faza gospodarske hladne vojne med Vzhodom in Zahodom.
Slovenian