Nova realnost: Tesla ni več sama na vrhu
Ameriški velikan Tesla je bil dolga leta vodilni simbol inovacij na področju avtonomne vožnje, vendar se razmerja moči v globalni avtomobilski industriji hitro spreminjajo. Kitajski proizvajalci avtomobilov – predvsem BYD, Xpeng, Nio in drugi – postajajo ne le konkurenčni, temveč ponekod že vodilni v razvoju inteligentnih vozil. Njihov napredek temelji na močnih lastnih tehnologijah, naprednih senzorjih, hitri digitalizaciji in – kar je ključno – agresivni cenovni politiki.
Lastni čipi in močnejši sistemi kot Tesla
Podjetje Xpeng je nedavno predstavilo lasten čip za avtonomno vožnjo z imenom “XNGP Turing”, ki zmore do 2.200 TOPS (trilijonov operacij na sekundo). Za primerjavo: Teslini računalniki delujejo z okoli 144 TOPS. Xpengovi sistemi niso le močnejši, temveč tudi cenejši in že pripravljeni za vključitev v vozila drugih proizvajalcev – vključno z Volkswagnom za kitajski trg.
Tovrstna vertikalna integracija pomeni, da kitajski proizvajalci ne potrebujejo Nvidie ali Tesle za ključne komponente. Namesto tega sami razvijajo in integrirajo strojno opremo in programske rešitve, kar zmanjšuje stroške in povečuje hitrost uvajanja novih funkcij.
Avtonomija za množice, ne za elito
Medtem ko Tesla še vedno zaračunava okoli 9.000 dolarjev za svoj “Full Self-Driving” (FSD) sistem, BYD in drugi kitajski proizvajalci ponujajo napredne sisteme za pomoč vozniku (ADAS) kot standardno opremo – celo pri modelih, ki stanejo manj kot 30.000 dolarjev.
BYD-jev sistem »God’s Eye« uporablja kombinacijo lidarja, radarjev in kamer, kar omogoča avtonomno vožnjo po mestih, navigacijo na avtocestah, avtomatizirano parkiranje in celo daljinsko upravljanje vozila – vse to brez doplačila. Takšna strategija demokratizira tehnologijo, ki je bila še pred nekaj leti dostopna le premium vozilom.
Regulativna dinamika: Kitajska pospešuje, Zahod zavira
Zanimiv paradoks predstavlja tudi odnos državnih regulatorjev. Medtem ko ameriške in evropske oblasti zadržujejo certifikacijo popolnoma avtonomnih vozil, kitajske oblasti bolj agilno prilagajajo pravni okvir, da omogočajo hitrejši razvoj in testiranje tovrstnih sistemov. Res je, da se kitajsko ministrstvo za promet zaveda varnostnih tveganj in uvaja strožja pravila, a hkrati podpira širitev tehnologije kot strateško prednost.
Pilotni projekti za robotaksije že potekajo v Šanghaju, Pekingu in Shenzhenu. Podjetja kot so Momenta, Baidu Apollo in Pony.ai so dobila dovoljenja za vožnjo brez voznika na določenih območjih, kar Tesli še ni uspelo niti v svoji domači Kaliforniji.
Evropski trgi: nova fronta za BYD in Xpeng
Kitajski proizvajalci pa ne ciljajo le domačega trga. BYD je že prisoten v več evropskih državah, medtem ko Xpeng in Leapmotor sklepata partnerstva za skupno proizvodnjo z evropskimi znamkami. Cilj je jasen: izkoristiti prednost v tehnologiji in ceni ter prodreti na zahodne trge, kjer Tesla vse težje ohranja prednost.
Hkrati s širjenjem v tujino kitajska podjetja prenašajo svoje programske platforme, oblak za zbiranje podatkov ter napredne vozne algoritme – to pomeni, da bodo evropski kupci deležni tehnologij, ki so bile do zdaj večinoma omejene na Kitajsko.
Zaključek: Nova era mobilnosti se piše v Aziji
Če je bila doslej Tesla sinonim za prihodnost avtonomne vožnje, postaja vse bolj jasno, da bo naslednje poglavje pisano v kitajskem jeziku. S tehnološko suverenostjo, močnimi partnerstvi, hitro rastjo domačega trga in geopolitičnim pragmatizmom Kitajska ustvarja novo paradigmo, ki postavlja Teslo v defenzivo.
Napredna avtonomna vožnja ni več le tehnološki izziv – postala je strateško orožje v globalni avtomobilski vojni.
IT 
Slovenian